Do strokovnega potrjevanja delovnih zvezkov kritični tudi v Založbi Rokus Klett

Besedilo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je vlada potrdila na seji prejšnji teden, določa, da se bodo tako kot doslej učbeniki na pristojen strokovnem svetu potrjevali tudi delovni zvezki in delovni učbeniki.

Delovni učbeniki in delovni zvezki, ki se uporabljajo do uveljavitve tega zakona, se lahko po predlogu uporabljajo še največ tri šolska leta od začetka šolskega leta, v katerem se začne uvajati nov ali spremenjen učni načrt oziroma katalog znanja. V obrazložitvi predloga novele so zapisali tudi, da se za prvo triletje osnovne šole ohranjajo mehanizmi brezplačnosti, skladno s proračunskimi zmožnostmi pa se predvidijo tudi ukrepi za zmanjšanje stroškov za starše tudi pri drugih razredih.

V Založbi Rokus Klett so kritični do predloga potrjevanja "delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih po dvajsetih letih znova potrjuje strokovni svet na podlagi priporočil kurikularnih komisij, vključenih v pripravo novih učnih načrtov".

Kot so navedli v založbi, podpirajo prizadevanja za višjo kakovost izobraževanja in razbremenitev staršev. Menijo pa, da kakovost učnih gradiv ni vprašanje količine, temveč strokovnosti. "Če kurikularne komisije ne priporočijo določenih vrst gradiv, učitelji izgubijo možnost izbire. Učitelji morajo imeti pravico izbrati gradiva, ki najbolje podpirajo njihov način poučevanja in potrebe učencev," so zapisali.

Pozdravljajo tudi razbremenitev staršev pri stroških, a obenem poudarjajo, "da kakovost in raznolikost gradiv ne smeta biti ogroženi". "Večkrat se je stroške zmanjševalo na način, da se je ukinila uporaba nekaterih gradiv, na drugi strani pa se je drastično povečalo število fotokopij, ki so pogosto dražje in gotovo avtorsko sporne," so pojasnili.

Odzvali so se tudi na navedbe ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja z novinarske konference po četrtkovi seji vlade, da učbenik ni gradivo za učitelja, ampak za učenca. "Učitelji za izvedbo kakovostnega pouka potrebujejo konkretna didaktična sredstva: učbenike, delovne zvezke, delovne učbenike in digitalne vire. Zmanjševanje števila gradiv pomeni večjo obremenitev učiteljev in manj podpore učencem," so prepričani.

Učenec brez učbeniškega gradiva je po njihovem mnenju "osiromašen za preverjeno in kakovostno oporo pri učenju, delovni listi, ki jih učitelji pripravljajo individualno, pa povečujejo razlike med šolami".

Ob tem so opozorili še, da smernice oziroma priporočilni seznam gradiv, ki bodo podlaga za potrjevanje, večina strokovne javnosti še ni imela možnosti komentirati, saj niso uradno objavljene.

"Tako velika sprememba pri potrjevanju učnih gradiv bi se morala uvajati v sodelovanju z učitelji in strokovno javnostjo. Priporočila bodo bistveno vplivala na delo učiteljev, zato bi moral biti prvi korak široka javna razprava, ne pa centralna odločitev," so poudarili v založbi. Opozorili so še, da prav tako ni znana metodologija priprave smernic za uporabo gradiv.